Infotočka: Pomembne malenkosti po kolumbijsko

Po mesecu dni in skoraj štiritisoč prepotovanih kilometrih po Kolumbiji lahko po svojih prvih bežnih vtistih in pred dolgim reportažnim zapisom, ki bo, to naj povem vnaprej, hvalospev Kolumbiji in Kolumbijcem, še par “tehničnih” malenkosti, ki olajšajo potovanje po tem južnoameriškem eldoradu.

Kolumbija je varna dežela

Je Kolumbija varna za potovanje? Vsekakor! Po desetletjih zloglasnega slovesa se je presenetljivo spremenila varno deželo – torej, enako varno kot so druge južnoameriške države. V vsakodnevnem življenju ni več čutiti ne nevarnosti gverile/ugrabitev/terorja paramilic (premirje s Farcom) ne delovanja kokainskih kartelov (kar pomeni, da posel nemoteno vodijo po javnosti nevidnih kanalih), pa tudi raven uličnega kriminala se je drastično zmanjšala. Na ulicah in ob mestnih vpadnic je veliko oboroženih policijskih in vojaških patrulj, vendar večinoma samo opazujejo dogajanje.

S prijaznima rekrutoma. Zaradi njunih pušk pa mi je bilo vseeno nelagodno. /Foto Zvone Šeruga

Do denarja na bankomatu

Najbolj enostaven, pa tudi finančno najbolj ugoden način, kako priti do kolumbijskih pesov, so bankomati. Postopek je naslednji:

  1. Vzameš s seboj maestro oziroma tisto kartico, s katero dvigaš po bankomatih v Sloveniji. Dvigi s kreditno kartico so mogoči, ampak so dražji.
  2. Greš na bankomat. Zaradi varnosti izbereš takšnega, ki je v banki ali ločenem, zaprtem prostoru. Če je mogoče, pojdi na bankomat še s kom, nikoli pa ne sprejmi pomoči tujca. Nikoli ne dvigaj denarja sredi noči na osamljenem bankomatu.
  3. Bankomati delujejo podobno kot pri nas, vsi ponudijo možnost napisov v angleščini.
  4. Preizkusiš bankomate večih različnih bank, da najdeš takšno, ki ti ne zaračuna provizije. O višini provizije te bankomat takoj obvesti. (To je dodatna provizija k tisti, ki ti jo zaračunajo pri nas.)
  5. Če ne najdeš bankomata brez provizije, izberi takšnega, ki ima možnost visokega dviga. Najvišji dvig je 1.000.000 pesov, kar je okoli 280 evrov. V času tega poročila (marec 2019) ima najboljšo ponudbo banka Pichincha, ki da milijonček brez provizije (a je bolj eksotična in je ni najti povsod), 800.000 brez provizije da tudi povsod delujoča banka Davivienda.

Štejejo samo dolarji

Za vsak slučaj je seveda s seboj treba imeti tudi nekaj gotovine. A to naj bodo vsekakor dolarji. Evre je zelo težko zamenjati, menjalni tečaj pa je daleč od uradnega.

Brez adapterja ne gre

Kolumbija je ena tistih držav, ki ima vtičnice čisto drugačne od naših (dve ozki reži) in niti še ni osvojila navade v turistično bolj razvitih južnoameriških državah, kot sta Peru in Bolivije, da je takšna vtičnica prilagojena evropskih aparaturam. Adapter lahko v Kolumbiji kupite na vsakem koraku, a glede na to, da je ponavadi prva popotnikova misel v novi deželi: Kje je vtičnica, da dam polnit svoj mobitel, ga je pametno že imeti s seboj. Na letališčih prodajajo različne kombinacije adapterjev.

Poceni, še ceneje

Kolumbija je za potovanje (zelo) poceni. Najcenejša postelja v skupni spalnici v hostlu je deset evrov, krepko kosilo dva ali tri evre, 3 deci piva je dober evro. Tudi vstopnine v muzeje in druge znamenitosti niso več kot par evrov; v Bogoti so nekateri muzeju zastonj, vsako nedeljo pa vsi! Celo notranji leti so poceni, od 30 do 50 evrov.

Cenik iz hostla Kolibri v Pereiri./Foto RDŠ

Brez španščine ne bo šlo

Po svetu se da kar lepo potovati z minimalnim znanjem angleščine, a to v Kolumbiji še najmanj drži. Še v večini popotniških hostlov ne govorijo nič angleško (ali je v hotelih s petimi zvezdicami kaj bolje, iz znanih razlogov ne vem), izven glavnih turističnih središč pa sploh ne, razen kakšne nadobudnega mladeniča ali mladenke (ki nam želi kaj prodati). V resnici je zelo simpatično, da je dežela prepojena s španščino in da je Kolumbijcem samoumevno, da tujci razumejo in govorijo  špansko. Torej, govorimo špansko! Nerodno je le, da se domačini na naše okorno postavljeno vprašanje: Donde esta hotel, por favor... prizadevno odzovejo s ploho besed (nisem še poguglala, ali Kolumbijci govorijo najhitrejšo španščino na svetu. Ali pa so to vendarle Kubanci?) In potem imaš srečo, če iz očitno zelo natančnega opisa poti razbereš besedo derecha ali izquierda.

Hja, nobena dežela ni popolna.

Kolumbijci so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. Ko bi le razumeli besedo despacio, por favor (bolj počasi, prosim) …/Foto Zvone Šeruga

Zaprte znamenitosti

Če boste kakšen ponedeljek naleteli na zaprt muzej, se vam gotovo ne bo ravno podrl svet. Če pa boste v Kolumbiji med 28. januarjem in 28. februarjem, ko je zaprt sloviti narodni Park Tayrona, pa boste, tako kot jaz, to hudo obžalovali. Skratka, to je že par let (in očitno bo še naprej) fiksni čas dopusta, med katerim imajo prebivalci tega parka čas, da si odpočijejo od turistov in v miru opravijo svoje rituale.

Podobno je septembra v Ciudad Perdidi, izgubljenem mestu na severu države, in v tem času ni nobenih trekingov!

Slovita plaža v narodnem parku Tayrona je februarja nedostopna./Foto Wikimedia

 

Prve popotne vtise iz Kolumbije najdete TU,

daljšo reportažo pa v pomladanski Avanturi, ki izide 25. aprila!