Slovenci smo dokaj nori, simpatično nori sicer: na zemljevidu sveta nas tako rekoč ni najti, vedno znova pa kdo od naših spleza najviše, plava najdlje, vozi najhitreje, skače, kakor da mu je sam vrag za petami. Nekaj je v tej zmešnjavi zraka med Alpami in Jadranom, kar nas poganja v svet in v počenjanje ne vedno najbolj pametnih in varnih skrajnosti. A jih z lahkoto razumem in občudujem, te krasne, drugačne ljudi, navsezadnje tudi sam že več kot štiri desetletja trpim za isto kronično ljubeznijo. Rinil sem čez Saharo, ko še ni bila turistična destinacija. Obkrožil svet z motorjem, ko smo se taki prešteli na prste. Peljal otroka po vseh celinah, ko sem se še bal, da me bo socialna služba razglasila za neprištevnega in mladoletnim nevarnega. Pardon – naju razglasila za tovrstno neposrečen primerek starševske ljubezni. Ker večino vsega tega že petintrideset let počneva skupaj z Romano, tisto luštno brucko, ki sem jo spoznal med študijem novinarstva in je v naslednjih desetletjih postala in ostala moja najljubša sopotnica skozi vse. Veliko sva se v tem času naučila; predvsem, da tista obrabljena fraza o nemirnem morju in mirnem pristanu ni le pobožna želja, temveč realna možnost in dejstvo, ki si ga pametni ljudje iz sanjarjenja prelijejo v resnično življenje.
Z veliko zalogo občudovanja in zdrave slovenske fovšije pa sva ves ta čas spremljala sorodne duše, ki so živele še bolj nore in še bolj neverjetne avanture. Niso bili to samo razgledi tja daleč prek obzorij, doma in pred pragom jih je vedno znova dovolj, ljudi s pogumom in polno kletjo nekih čudnih rekvizitov. Ki jemljejo življenje kot veselico, ki ga je treba uživati na polno.
AVANTURA je revija za vse, ki želite več in ne le živeti, in z Romano sva v njej spet skupaj. Oba avanturista po duši in izkušnjah želiva na teh straneh združiti ljudi, ki hrepenijo, hočejo – in si upajo! Ne pleme Bi – saj jaz bi, ampak … – temveč vse tiste druge, ki so vam izziv obzorja, celine, višine, globine … karkoli drugačnega pač! In ki boste! Ker verjameva, da je prav naša Zemlja tisto najlepše in najbolj neverjetno zrnce med bilijoni različnih svetov – si res lahko privoščimo neumnost in čakamo na nebesa kjerkoli drugje kot prav tukaj in zdaj?