Pozor, otroci na letalu

Potovanje z otroki je čudovita izkušnja! Ali res? Po vrnitvi domov sicer navdušeno pripovedujemo, kako dobro smo se imeli – na manj prijetne poglavja pa smo pozabili, oziroma, »pozabili«. Recimo na potovanje z letalom.

Otroci se na letalu počutijo kot v kletki. In se temu primerno obnašajo. Če samo tečnarijo, je še dobro. Če z nogami brcajo v sedež pred seboj, nam je nerodno pred sopotniki. Če bi ves čas radi vstajali s sedeža in se sprehajali po prehodih, vas grdo gledajo stevardese. In če jočejo, potem gredo na živce vsaj stotim ljudem.

Z leti izkušenj s potovanj s svojimi otroki in opazovanju številnih malih sopotnikov po svetovnih letališčih sem nabrala nekaj prijemov, s katerimi otrokom (in sebi) pomagamo, da laže prenesejo potovanje z letalom. In na njem celo uživajo.

1.

Otroci naj se veselijo potovanja z letalom.

Zlasti prvi stik z letališčem in letenjem je lahko avantura, ki je bolj zanimiva od tistega, kar se bo dogajalo na cilju. S kakšnim letalom bomo leteli? Kako visoko? Kaj delajo stevardese? Ali so v letalih enaki varnostni pasovi kot v avtomobilih? Odgovore na ta vprašanja poiščemo že doma, na potovanju pa bomo preverili, ali je vse res.

2.

Otroci naj raziskujejo letališče in letalo.

Žal zdaj ni več mogoče obiskati pilota v kokpitu, lahko pa gre malček z enim od staršev vsaj pokukat v rep letala, k stevardesam. Tudi na letališču je mogoče marsikaj videti: za otroke je že tekoči trak za oddajanje prtljage zanimiv, do o varnostnemu pregledu ne govorimo.

2.

Investirajte v dodatno udobje. Letalske vozovnice so vse cenejše, dodatno udobje pa plačljivo. Za dolge polete se to nemara splača. Zlasti rezervacija boljših sedežev, nekateri starši pa tudi prisegajo na udobje “nobel čakalnic”,  business loungov, kamor lahko greste z doplačilom tudi kot “navaden” potnik, in kjer se lahko udobno namestite in imate na voljo wi-fi in hrane in pijače, kolikor vam je srce poželi. Na istanbulskem letališču to razkošje denimo stane 42 evrov (za največ štiri ure), za otroke, mlajše od sedmih let pa je vstop brezplačen.

Business Lounge, “nobel čakalnica”, na istanbulskem letališču.

 

3.

Otroci naj bodo udobno oblečeni. Torej v trenirkah in copatah, lahko so tudi v pižami in samo v nogavičkah. Oblečeni naj bodo večplastno, saj zna biti na letalu neverjetno hladno (kapuca na trenirki je obvezna!). Tudi kakšen kos rezervnega oblačila – tudi za večjega otroka – pride prav. Kot vsi vemo, se na tisti majhni mizici hitro prevrne kozarec, poln soka. Zato je treba imeti vedno pri roki mokre čistilne robčke (tudi za odrasle, seveda).

4.

Otroci naj se čimveč gibljejo med čakanjem na vkrcanje.

Tudi če tekajo naokoli, je povsem v redu, samo da se ne zaletavajo v druge ljudi ali da ne izginejo iz vidnega polja staršev. Mnoga letališča imajo kotičke za otroke z igrali.

Pametni starši ne izkoristijo možnosti, da se z otroki lahko vkrcajo prvi. Ravno narobe: dobro se je do zadnjega izogibati trenutku, ko je treba mirno obsedeti na svojih sedežih. Edina prednost zgodnjega vkrcanja je ta, da je še dovolj prostora za ročno prtljago.

Otroško igrišče na dubajskem letališču.

5.

Zelo pomemben nasvet: Potujte s čimmanj ročne prtljage. Če so otroci osnovnošolci (ali starejši), naj vsak skrbi za svoj nahrbtnik. Če morate malčka nositi, je tudi za vas najboljša rešitev nahrbtnik, da boste imeli obe roki prosti. Če ni ravno nujno, se izogibajte nakupom na letališču, saj so z dodatnimi vrečkami same sitnosti.

6.

Če je le mogoče, si izberite ugodne letalske povezave. Večurno čakanje med dvema letoma je zares težka preizkušnja za odrasle, kaj šele za otroke. Od otrok, zlasti starejših od deset let, lahko pričakujemo več potrpežljivosti in spodobnega obnašanja, toda tudi to ima svoje meje. Namesto dolgega čakanja na letališču lahko dolgo potovanje prekinete tako, da vmes prespite ali ostanete dan ali dva.

Na letališču/Foto Zvone Šeruga

7.

Otrok naj se ne vkrca lačen, zlasti pred dolgim čezoceanskim poletom. Nekatere letalske družbe namreč celo večnost ne postrežejo z večerjo, po kateri bi otroka, podobno kot doma, dali spat. In praviloma jih ni mogoče prepričati, da bi otrokom prinesli pladnje prej.

Samo na letalsko hrano se ni dobro zanašati.

8.

Otrokovo najljubšo igračo ali dudo pritrdite na njegova oblačila. Ali pa jo spravite v svojo ročno prtljago in potegnite na dan, ko bo res nujno.

9.

Za otroške filme, risanke in računalniške igrice je na krovu dobro poskrbljeno, in seveda ne greste nikamor brez pametnega telefona in tablice, toda številni otroci se še vedno najbolje zamotijo z navadnimi barvicami in papirjem.

10.

Če imate srečo, bo otrok dobil od stevardese kakšno darilce, ki bo – pa naj bo še tako skromno – nekaj časa zanj zelo zanimivo. Vedno pa se splača spraviti v prtljago kakšno igračko presenečenja, ki pride prav, ko se že polet pošteno vleče, otrok pa ni zaspal. Tudi kakšno otroku nadvse ljubo sladkarijo je dobro imeti pri roki – toda to ne pomeni cele vreče prigrizkov, s katero lahko dosežete samo to, da je vse naokoli posvinjano, otroku pa je slabo. Ne nazadnje se otroci lepo zamotijo s krekerji, sirčki in drugimi malimi prigrizki, ki jih dobijo na pladnjih.

11.

Potovanje z dojenčki je loterija. Nekateri lepo spijo in se potolažijo z dudo ali dojenjem, drugi so nemirni in jokavi. Z njimi je pač treba potrpeti. Glede na to, da nimajo svojega sedeža, je potovanje za starše zelo utrudljivo. Če je na letalu kaj manevrskega prostora, se je z razumevajočo stevardeso mogoče dogovoriti, da presede potnika zraven nas (tudi on bo neznansko srečen). Vprašati se vedno splača.

12.

Potovanje z večimi (majhnimi) otroci je loterija. Mogoče pomaga, če se starša prijavita na let ločeno, vsak z enim otrokom. Prvič, zemeljske stevardese celo družino vedno stisnejo skupaj, brez enega samega prostega sedeža, medtem ko se pri dvojici prej zgodi, da tretji sedež ostane prazen. Drugič, “ločena” družina se med seboj lahko obiskuje, vsak otrok lahko izmenično sedi nekaj časa pri očetu, nekaj časa pri mami. Enaka “ločitev” se morda obnese tudi z enim otrokom. S sitnežem starša sedita izmenično, vmes pa ima vsak po malo miru.

Zlasti pa: brez panike! Bodite mirni. Saj veste, kako je to: bolj ste nervozni, bolj so otroci tečni. Glede na to, da potovanje z letalom, ki je daljše od denimo dveh ur, spada pod kategorijo izrednih razmer, pozabite na pravila, ki veljajo doma. Naj si otrok pri stevardesi naroči kokakolo, ki je doma ne sme piti, in naj se zamoti s tablico, kolikor mu srce poželi. Za majhne otroke imejmo pri roki dudo, čeprav jo sicer poskušamo zgubiti (mimogrede: majhen otrok si s sesanjem tudi izenači pritisk v ušesih, starejšemu naročimo, naj zeha, ali pa mu damo žvečilni gumi).

Še prekmalu boste doma, kjer bo vse po starem.