“Saj ni čudn’, da baba doma pije!”

Mija, Zvone in jaz/Foto FB

Dvajset let sem bila diplomatsko tiho. Zdaj pa bom povedala, kaj si mislim o tem, da Zvone potuje po svetu z mladimi sopotnicami.

Torej, moj zakonski mož je v petek odletel v Santiago de Chile z Mijo, nadvse ljubko, plavolaso mladenko, s katero bosta na motorju obredla Čile.

Ne, ni se sredi noči potihem splazil iz hiše, in ne, ob prihodu domov ga ne bodo pred vrati čakali spakirani kovčki.  Mijo in Zvoneta sem odpeljala na beneško letališče in ko se Mija čez tri tedne vrne domov, upam, se bova hitro dobili in spili kakšno kavico, da mi poroča, kako je bilo.

In to je že tradicija. Takole spremljam na pot  Zvonetove punce in jih pričakam ob vrnitvi že kakšnih 20 let. Najprej je bila to Marjana, potem Neja, pa njena sestra Lara, misica Marika, Iza, pa Ana 1 in Ana 2 … Kakšno ime sem že pozabila, vsega skupaj jih je bilo morda kakšnih deset, dvanajst.

Nekaterim so šle te mladenke, same lepotice, črnolase, plavolase, rjavolase, vse strašno simpatične v živo in blazno fotogenične na fotkah, očitno na živce. Drugim pač Zvone, ker si take sopotnice lahko privošči. V internetni anonimnosti so si nekateri dali duška. Nekateri komentarji so bili v svoji fovšiji kar zabavni. Ni čudn’ da ga njegova baba doma pije, je bil eden takšnih, da se je bom spomnila še v svoji dementni dobi. Nekako sva se Šerugova znašla kot primer odprtega zakona na nekem forumu – hm, v bistvu sem morala poguglati, kaj je to odprt zakon, da sem ugotovila, da ga midva nimava.

Skratka, kakor je splošna navada, najbolj pametujejo tisti, ki imajo najmanj pojma o dobrem zakonu in o popotniških navadah.

V svetu popotnikov je namreč nekaj najbolj običajnega, da si poiščeš popotnega tovariša, in to ne nujno istega spola. Nekaj iz gospodarnosti: s potovanjem v paru si deliš stroške, recimo za hotelsko sobo in bencin, potovanja s sorodno dušo so manj samotna in bolj zabavna, v ne ravno varnih krajih pa tudi bolj varna…

Še iz hipijevskih časov vztraja tradicija, da se druščine popotnikov nastajajo in se razhajajo – spontano, brez kakšnih posebnih priprav in namenov. Pomembno je kvečjemu, da vsi potujejo v približno smer in da so približno enako pri denarju ali, bolj verjetno, brez njega. Spol in s tem tudi seks ponavadi ne igra posebne vloge. Ko sem kot mladenka sama potovala po Šrilanki – in bila hudo na tesnem z denarjem – sem si delila sobo z nizom drugih popotnikov. Razen enkrat so bili vsi moškega spola. S prvim sva se kar na hitro zmenila na letališču in skupaj našla  pot do poceni sobe v Colombu v neki zasebni hiši. Gospodinja je bila seveda prepričana, da sva par in sva brez težav dobila skupno sobo. Dvomi so jo verjetno začeli obhajati naslednji dan, ko je moj sopotnik odšel, jaz pa sem ostala še eno noč. In zato na koncu poti, spet v Colombu, raje nisem poiskala sobe na istem naslovu. Tokrat je bil namreč z mano drug spalni tovariš.

Ali bi mi tudi zdaj uspelo s takšno lahkoto spoznavati sopotnike, ne vem, ker imam že vrsto let svojo stalno potovalno partnerko, Karino. In da so danes zveze med sopotniki še manj konvencionalne, sva se s Karino prepričali na trekingu v Burmi. Bili sva v skupini s še tremi fanti – da smo v hribih spali vsi skupaj v eni sobi, se razume samo po sebi – ki so se nekega večera hudo zagreli za simpatično popotnico v sosednji koči. Toda kaj, ko je bila s fantom!  A ko smo čez dva dni na cilju srečali fanta, dekleta ni bilo. Ja, deklica je šla že po svoje naprej. Ne, nisva par, so moji sopotniki izvedeli dva dni prepozno, jaz sem itak gej!

Takšen je kodeks med popotniki, druži nas pot, zato se družimo z ljudmi, kakršnih doma še srečali ne bi. V takšnih pravilih igre se stari popotniki celo lažje znajdemo kot mladi, saj še vedno blazno radi komuniciramo v živo, mladi pa raje negujejo virtualne vezi z domom in na slušalkah poslušajo svojo glasbo, da se ja čimbolj distancirajo od okolice.

In kaj ima to zveze z Zvonetom? Ja, v tem, da je star popotniški maček, ki ima rad družbo sorodnih duš. Ker pa te družbe ne bi rad na slepo iskal na poti, si jo poišče že doma. “Veš, mlade punce mi dajejo energijo, z njimi lažje in boljše potujem,” mi je že zdavnaj pojasnil. “In če mi je punca še malo simpatična, toliko bolje!”

V tem ne vidim problema.  Zvone je star 62 let. Njegove sopotnice so stare od 22 do 32 let. Z veliko sreče lahko ravno čudovito potovanje postane most nad generacijskim prepadom, ki jih loči.

O tem, kako trdne, a hkrati prožne vezi lahko vežejo zakonca, pa naj pove kaj še kdo, ki je dobro poročen trideset let in več.