Med korona-karanteno smo se ravno dobro navadili hoditi. Zdaj, ko domačih meja ni več, meje v tujino pa so še kar zaprte, se lahko odpravimo odkrivat Slovenijo. Da ne bi bilo prehitro konec vsega lepega, predlagamo, da si zastavite cilj, da se vsak mesec odpravite vsaj na en nov izlet. Kondiciji in letnemu času primerno. Poglejte, če vam manjka kateri od teh:
1. Sveti Primož
Vzpon na Sv. Primoža (826 metrov) nad Kamnikom je priljubljena izletniška točka mnogih Kamničanov. Pot je prijetna v vseh letnih časih, za tiste, ki jim je ura hoje v eno smer premalo, pa je lahko le vmesna postaja na poti na Veliko Planino. Ker je pot lahka, se jo lahko lotite ob polni luni.
2. Gospodična
Gorjance je mogoče napasti iz različnih smeri in na različne vrhove; pot iz Gabrja do izvira pri Gospodični je najbolj priljubljena, morda zaradi povesti Janeza Trdine, zagotovo pa zaradi imenitne gostilne na cilju. Potem ko se okrepčamo, se lahko v lagodni urici sprehodimo še do Sv. Miklavža ali pa se povzpnemo na Trdinov vrh.
3. Tromejnik
V Prekmurju manjka višin, zato se obiskovalci vse preradi vozijo naokoli z avtomobili. Do točke, kjer se stikajo Slovenija, Madžarska in Avstrija, pa se vendarle splača sprehoditi po gozdni učni poti. Za dodatno hojo pojdimo na jugovzhod Goričkega, k Bukovniškemu jezeru.
4. Potočka zijalka
Če še niste bili v Logarski dolini, morate to napako letos obvezno odpraviti. Med vrsto znamenitosti in lepot smo izbrali Potočko zijalko na gori Olševi, saj vzpon ni pretežek, po dobri uri hoje pa si na cilju lahko na lastne oči ogledate tisto, o čemer ste se učili v šoli, slovito nahajališče kosti jamskega medveda in orodje lovcev iz kamene dobe (najdbe so na ogled v celjskem muzeju).
5. Lovrenška jezera
V poletni vročini je na Pohorju vreme prav blagodejno. Do Lovrenških jezer vodi z Rogle krožna pot, lahko pa si jo podaljšate še po svojem okusu. Menda pa veste, da gre za barjanska jezerca, v katerih se ni mogoče kopati …
6. Mangrt
Vzpon na Mangrt (2679 metrov) lahko opravimo v treh »etapah«. Najprej si ogledamo eno najlepših slovenskih alpskih vasic, Log pod Mangrtom, nato se odpeljemo po stari vojaški cesti – najbolj vzdržljivi s kolesom – na Mangrtsko sedlo, od koder je po nekoliko lažji italijanski ali težji slovenski smeri do vrha Mangrta le še slabi dve uri zmerno težkega vzpona.
7. Otliško okno
V času poletne vročine se lahko umaknemo v hlad Trnovske planote, eden lepših in lažjih izletov pa je vzpon od izvira Hublja do Otliškega okna. (Če bi radi hodili dlje, se lahko odpravimo peš iz Ajdovščine). Odprejo se lepi razgledi proti pobočjem Čavna. Z okna se odpre lep razgled na celo Vipavsko dolino, lahko pa gremo tudi do malega Otliškega okna in kamnitega polža. Kaj je to? To boste videli, ko boste tam.
8. Sleme
Sleme (1911 metrov) nad Vršičem je ena od lahko dostopnih točk v visokogorju. Zahtevnejši, zlasti bolj strm, je vzpon iz Tamarja (dve uri in pol), s parkirišča na Vršiču pa pridemo na cilj že po poldrugi uri zmerne hoje. Najboljši čas za obisk je, ko zarumenijo macesni, načeloma oktobra.
9. Od Litije do Čateža
Po Levstikovi poti se tradicionalno krene drugo soboto v novembru. Če se ne želite udeležiti množičnega pohoda (oziroma ga to jesen sploh ne bo), se lahko odpravite po označeni poti sami. Obstajata dve trasi, severna je dolga 22, južna 21,5 kilometra, čas pešačenja pa je odvisen od postankov na poti.
10. Ratitovec
Ko nastopi zima, je čas za kakšen zimski vzpon. Ratitovec (1667 metrov) je podvig, ki je primeren in varen tudi za zmerno utrjene hodce. Hoje je za manj kot dve uri v eno smer, v pomoč na poledenelih predelih pa so dereze in pohodne palice. Gremo iz vasice Prtovč čez Razor, saj je pot čez sedlo Povdn v snegu prenevarna. Seveda si prej naročimo še primerno stabilno vreme. V sončnem vremenu je razgled z vrha božanski, ob pravem vetru pa lahko opazujemo tudi podvige jadralnih padalcev.
11. Tamar
V snegu je dolina pod Poncami ena tistih destinacij, kjer je mogoče z le malo truda doživeti zimsko pravljico v objemu Julijcev. Iz Planice se počasi dviga markirana pot po šest kilometrov dolgi dolini, ki jo obdajajo stene Ponc, Mojstrovk, Travnika in Šit, pozimi je za tekače na smučeh urejena posebna proga. Po dobri uri hoje se razkrije jasa s planinskim domom, na katerega budno pazi 2645 metrov visoki Jalovec.
12. Pliskovica
Na Kras pride pomlad prej kot drugod po Sloveniji. Za kombinacijo zmerne hoje in kulinarično-vinskega razvajanja je primerna vasica Pliskovica v osrčju Krasa: poleg nekajkilometrske učne poti se lahko sprehodimo do sosednjih vasi, s pršutom in teranom postrežejo na več domačijah, za ves vikend pa se lahko nastanite v mladinskem hotelu Pliskovica.