Ogroženi turistični velikani (3)

Nad množicami turistov se pritožuje vse več držav in  mest. Poleg tradicionalno najbolj obleganih turističnih biserov, kot so Benetke, Barcelona ali Santorini, je zadnje čase turistična gneča začela ogrožati blažen mir tudi tako odmaknjenim destinacijam, kot so himalajska kraljevina Butan (kjer treba za dan bivanja plačati 250 dolarjev), Everest (čeprav samo dovoljenje za vzpon stane 11 tisoč dolarjev) in Antaktika, ki jo je v lanski sezoni obiskalo 44.367 turistov, kar je v krhkem ekosistemu že preveč.

Poglejmo še pet primerov ogroženih turističnih velikanov. Lahko si preberete še prvi in drugi članek na to temo!

 Benetke

Prazne Benetke, skrajno redek prizor/Foto Artur Roman/Pexels

Poleg tega, da jih ogrožajo vse višje vode, se starodavno mesto sooča z nebrzdano rastjo števila turistov – trenutno je številka pri 30 milijonih letno – in upadanjem števila prebivalcev, saj si jih vse manj lahko privošči vse višje najemnine. Nekateri napovedujejo, da mesto že leta 2030 ne bo imelo nobenega stalnega prebivalca več! Dodaten problem so velike turistične ladje, ki poleg tega, da vsak dan pripeljejo na tisoče dnevnih obiskovalcev, povzročajo erozijo obale in nasploh škodujejo naravnemu okolju.

Kako ukrepajo oblasti?

Prepoved pristajanja turističnih križark pred vrati zgodovinskega mesta je eden izmed znanih ukrepov, veliko pa delajo tudi na tem, da bi zagotovili nemoten pretok turističnega prometa in zagotovili primerno obnašanje obiskovalcev. Tako je beneški župan denimo predlagal, da bi z globo v višini kar 500 evrov kaznovali posedanje na javnih mestih; že zdaj pa velja prepoved posedanja na mostu Rialto in v večih cerkvah. Med kampanjo #EnjoyRespectVenezia pred dvema letoma pa so turiste med drugim pozivali, naj se ne zadržujejo predolgo na mostovih, naj ne smetijo, naj se ne vozijo po zgodovinskem središču na kolesih in naj se ne sprehajajo po mestu v kopalkah.

Naš nasvet

Ker smo od ene največjih turističnih znamenitosti na svetu oddaljeni le dobri dve uri vožnje, si lahko privoščimo hiter skok do Benetk na katerikoli lep dan izven glavne sezone, potem ko smo si enkrat ogledali »obvezne« znamenitosti, pa lahko raziščemo manj znane kotičke mesta, pa tudi njeno okolico.

Vrsto zanimivih predlogov za obisk je zapisal dober poznavalec Benetk Aleš Nosan v tretji številki Avanture.

Barcelona

Mesto z manj kot dvema milijonoma prebivalcev letno dobi v goste vsaj 32 milijonov obiskovalcev. Poleg tega, da ponuja na ogled vrsto znamenitosti, ima največje pristanišče v Sredozemlju, iz katerega se izkrca skoraj tri milijone ljudi letno (za primerjavo: leta 1990 zgolj 115 tisoč). Ladijski potniki sicer ne prenočijo v mestu, poskrbijo pa za neznosno gnečo pred  La Ramblo, Sagrado Familio in parkom Güell.

Kako ukrepajo oblasti?

S sprejetjem zakonodaje, ki omejuje število turističnih postelj v hotelih in turističnih apartmajih, je Barcelona z letom 2017 dejansko omejila število turistov v mestu. To je bilo nujno, saj so po mestu kot gobe po dežju rasla nova naselja, namenjena izključno za oddajo turistom prek airbnb, po drugi strani pa so meščani vse težje prišli do dolgotrajnega najema. Podobno kot druga velika mesta, denimo Amsterdam, Rim in Pariz, so v središču mesta tudi prepovedali vožnjo velikim turističnim avtobusom.

Naš nasvet

Poleg tega, da se izogibate glavni turistični sezoni, se izogibajte tudi glavnim turističnim točkam – če ste si jih že kdaj ogledali. Izberite si svojo četrt, ki ni tako znana, denimo L’Eixample (in v kateri večinoma prebivajo domačini), oglejte si lokalne znamenitosti in uživajte v lokalni atmosferi. Ali pa recimo obiščite katero od manj znanih tržnic, kot je Mercat de la Concepcio (namesto La Boqueie) in raziščite nekdanja stare barcelonske vasi, zdaj čisto navadne četrti, kot sta Gracia in Sarria.

Mercat de la Concepcio

Tajski otoki

 Še v sedemdesetih letih je bil Puket turistično skorajda povsem nerazvit, v osemdesetih letih pa otok Samui popotniški raj. Nato je šlo samo navzdol, turisti so v trumah zasedli bele peščene plaže, tisti, ki so še vedno želeli v samoti opazovati turkizno morje, so se vse bolj selili proti južnejšim tajskim otokom. Celo cunami leta 2008 ni zadal smrtonosnega udarca turizma. Povsem uničeni Ko Pi Pi so znova zgradili, na plaži Maja na otoku Koh Pi Pi Leh, na kateri so snemali film The Beach, je znova pristalo po 5000 ljudi na dan, na Koh Tachai, na znano potapljaško točko severno od Puketa, se je dnevno stistnilo tudi po tisoč obiskovalcev, čeprav ima kapacitet za pičlih 70 ljudi… Da se v takšni množici turisti ne morejo naužiti naravnih lepot, je še najmanjši problem, toda tone smeti na plažah in v vodi ogroža morski živelj in večina koral je uničenih.

Maya Beach

Kako ukrepajo oblasti?

Medtem ko si nekatere vladne službe še vedno prizadevajo za rast turizma, se druge bojujejo proti njegovim negativnim učinkom. Tako je Uprava narodnih parkov nekatere otoke zaprla za turiste (Koh Tachai), za nekatere druge otoke pri Puketu (Koh Khai Nok, Koh Khai Nui in Koh Khai Nai) pa sprejele strožje varovalne ukrepe, ki med drugim določajo način organiziranega turističnega obiska in predvidevajo rušenje vseh za naravno okolje neprimernih objektov na plažah.  Prav tako so začasno zaprli plažo Maja, v prihodnje pa naj bi na njej bolj poskrbeli za varovanje koral (80% jih je že uničenih) in zgradili pomole za turistične ladjice.

Naš nasvet

Najbolj uničenim otokom se je najbolj izogniti in se namesto tega odpraviti v manj znane, a še vedno lepe predele. Takšno je denimo območje v jugozahodni provinci Trang z otoki Koh Libong, Koh Mook in Koh Kradan.

Ne glede na to, kje si boste poiskali svoj košček tropskega paradiža, pa vedno pazite na to, da ga boste pustili nedotaknjenega. Zlasti je pomembno ohranjanje koral: na koralo NIKOLI ne smete stopiti! Za potapljaške izlete pa ne izberite najcenejšo, ampak okoljsko najbolj ozaveščeno agencijo, ki se natančno drži pravil odgovornega ravnanja z okoljem.

Everest

Čeprav bi si človek mislil, da visoki stroški vzpona skrbijo za to, da je najvišja gora sveta dostopna le izbrancem, temu ni tako. Tudi potres, zaradi katerega so v Nepalu leta 2015 predčasno zaključili sezono odprav v Himalajo, je bil le manjši intermezzo, že leto kasneje se je število vzponov vrnilo na prejšnjo številko, 36,694 obiskovalcev na območju Everesta. Leta 2017 je nepalska vlada izdala tujcem rekordnih 371 dovoljenj za vzpon na vrh, kar pomeni skupaj s šerpami dvakrat toliko ljudi na vrhu. Svet so obkrožili bizarni prizori: alpinisti, ki v vrsti čakajo na vzpon!

Kolona na Everest

Šerpe so tudi tiste, ki jih razmere najbolj skrbijo, saj morajo za turisti pobirati čedalje večje kupe smeti, med njihovimi klienti pa so vse pogosteje neizkušeni alpinisti, zaradi katerih se izpostavljajo smrtni nevarnosti.

Kako ukrepajo oblasti?

“Nepalska nacionalna cvetlica je odvržena plastična steklenica,” je katastrofalne razmere opisal eden od zahodnih specialistov za himalajske odprave. Žal nepalska vlada razen tega, da je povečala pristojbnino za tuje alpiniste z 10 na 11 tisoč dolarjev, (še) ni naredila veliko, zlasti na področju varovanja okolja ne. Zdi se, da ji je pomembnejša skrb za varnost tujcev. Tako po novem zvezni oficir v baznem taboru preverja usposobljenost in zdravje plezalcev pred vzponom, prepovedani pa naj bi bili tudi solo vzponi. Toda število izdanih dovoljenj kaže, da se himalajskemu zaslužku noče odpovedati. Po novem vse več premožnih dnevnih obiskovalcev pripeljejo s helikopterji nad bazni tabor – na zajtrk s šampanjcem.

Naš nasvet

Glede na to, da je vzpon na Everest vendarle rezerviran za zelo izkušene gornike (ti pa vedo, da imajo na voljo vrsto drugih izzivov drugje v Himalaji, pa tudi drugod po svetu), naj odsvetujemo vsem drugim popotnikom in turistom sicer povsem dosegljiv treking do baznega tabora. V Nepalu namreč obstaja še vrsta drugih možnosti za trekinge, kjer bo manj gneče. Na vsakem pa se strogo držite vsaj treh pravil: za seboj ne puščamo nobenih smeti, svoje vodiče in nosače obravnavamo kot enakovredne člane skupine in vedno iščemo načine, kako bo od našega obiska imela čim več koristi lokalna skupnost.

5. Ameriški narodni parki

V ZDA je kar 59 parkov vsedržavnega pomena, poleg tega pa še vrsta drugih zaščitenih območij, toda polovica od njih, 27, dobi kar polovico vseh letih obiskovalcev, ki jih je okoli 330 milijonov.

Seveda so najbolj oblegani naslikovitejši parki, ti pa so tudi najbolj zanimivi za tuje obiskovalce. To so zlasti Zion in Arches v Utahu, Yosemite in Yellowstone. V njih so parkirna mesta in prostori za kampiranja zasedeni že zgodaj zjutraj, čez dan pa ponekod nastanejo pravi prometni zamaški.

Kako ukrepajo oblasti?

Uprava narodnih parkov je že pred časom predlagala, da bi začeli obiskovalce spuščati v nekatere parke v časovnih intervalih, s čimer bi številko obiskovalcev razdelili bolj enakomerno, vendar zaenkrat še ni bila sprejeta nobena odločitev.

Naš nasvet

Najboljša možnost je seveda obisk izven glavne sezone, torej ne poleti. Parki na jugu ZDA, v Teksasu, pa tudi v Utahu in Kaliforniji (denimo Dolina smrti) so poleti tako ali tako prevroči. V večjih parkih se da gneči izogniti tudi tako, da se lotimo pešačenja po bolj odmaknjenih in daljših poteh, ki se jih večina obiskovalcev ne loti. To pomeni, da si zgodaj zjutraj zagotovimo svoje parkirno mesto in/ali mesto za parkiranje, nato pa jo hitro ucvremo po svojih pešpoteh!

Delicate Arch, Nežni lok, Arches, Utah/Foto wikipedia commons