Ogroženi turistični velikani

Resda je turizem je vse pomembnejša gospodarska panoga,  ki daje lep zaslužek številnim ljudem, njen delež v BDP večine držav pa raste. Toda prevelik naval turističnih množic tako zelo moti običajni življenjski slog domačinov, da se, če le morejo, umikajo v manj atraktivne predele svoje lastne dežele, na najbolj priljubljenih kulturnozgodovinskih in naravnih znamenitostih pa je število obiskovalcev tolikšno, da sta dostop in možnost ogledov vse bolj omejena.

Najbolj oblegana mesta in znamenitosti, pa celo celotne dežele skušajo število obiskovalcev regulirati ali celo omejiti. Mi pa jim pri tem lahko pomagamo tako, da potovanja načrtujemo izven glavne sezone in si s tem zagotovimo, da si bomo v miru ogledali znamenitosti, morda pa bomo celo imeli več stikov z domačini. Ali pa se podamo v manj oblegane,  a še vedno zanimive predele. Ali pa se tistim destinacijam, ki potrebujejo mir za okrevanje, celo odpovemo.

Poglejmo razmere ne 15 najbolj kritičnih točkah sveta.

1. Amsterdam

Mesto z manj kot milijonom prebivalcev je pred dvema letoma imelo kar 20 milijonov obiskovalcev. Zlasti sta obremenjeni  muzejsko območje in območje rdečih luči – tam se turisti tudi radi nadvse neprimerno obnašajo.

Amsterdam/Foto Pixabay

Kako ukrepajo oblasti?

Mestne oblasti so sprejele vrsto ukrepov za zmanjšanje številka turistov: omejili sooddajanje sob prek Airbnb, prepovedali nove trgovine za turiste, ponudili nove destinacije izven glavnih turističnih območij, z aplikacijami obveščajo turiste o tem, kje je manj gneče, prepovedali so tudi pivske ture na kolesih …

Naš nasvet

Na iamsterdam si izberite manj obiskane znamenitosti. Če si kupite city card, boste lahko uporabljali mestni promet brezplačno.

2. Boracay

Lani sta majhen filipinski otok, do devetdesetih let rajski otok snežno belih, praznih plaž, obiskala dva milijona obiskovalcev.  Množičnosti so se lokalni prebivalci in poslovneži prilagodili, kakor so vedeli in znali, infrastruktura, zlasti odvoz smeti in kanalizacija, pa temu nista bila kos. Nazadnje je zavladal popoln kaos, ekološka degradacija je popolna. Umazanija, nenadzorovano potapljanje in nelegalen ribolov sta uničila od 70 do 90 odstotkov koral v morju okoli otoka.

Kako ukrepajo oblasti?

Kot smo že  poročali, so lani na ukaz predsednika Rodriga Dutarteja otok za šest mesecev zaprli. Nelegalno zgrajene objekte na plažah so podrli, vsi hoteli so morali zaprositi za nova obratovalna dovoljenja (prej bodo morali zadostiti nekaterim kriterijem, med njimi tudi glede odvoza odpadkov in urejene kanalizacije), prepovedali so uporabo plastike za enkratno uporabo.  Govora je tudi o tem, da naj bi omejili število ljudi – tako zaposlenih v turizmu kot obiskovalcev – na otoku, vendar številka ni znana. Otok so oktobra lani znova odprli in menda je nekaj izboljšav opaziti: po novem imajo na otoku kapacitet za 6.000 ljudi namesto 19.000, saj je oblast dovolila obratovanje samo hotelom z urejeno kanalizacijo.

Boracay/Foto Pixabay

Naš nasvet

Do nadaljnjega odsvetujemo obisk otoka. Za urejanje razmer sta potrebna čas in premišljen in nadzorovan režim, ki bo omočil ekološko okrevanje otoka.

3. Angkor Vat

Leta 2017 je čudoviti tempeljski kompleks iz 12. stoletja obiskalo skoraj 2,5 milijona ljudi ali 12 odstotkov več kot leto prej. Večinoma se turisti zadržujejo pri glavnem templju in templju Ta Prohm, bolj znanem po imenu filma, ki so ga snemali v njem, Tomb Raider. Okoliška urbana območja so se začela širiti tako hitro in nenadzorovano, da je zmanjkalo podtalnice, kar bi – kot se bojijo strokovnjaki – lahko sprožilo nenaden kolaps templjev.

Angkor Vat/Foto Pixabay

Kako ukrepajo oblasti?

Leta 2016 so se ceno vstopnic skoraj podvojile, z 20 na 37 dolarjev na osebo na dan, kioske za prodajo vstopnic pa so umaknili dlje od glavnih vhodov. Na glavnem stolpu sme biti samo 100 obiskovalcev na enkrat, povsod drugod pa število obiskovalcev ni omejeno.

Naš nasvet

Na vhodu v Angkor Wat bodite že ob petih zjutraj, da si boste v miru ogledali glavne znamenitosti, nato pa se posvetite bolj oddaljenim, manj znanim templjem, ki so prav tako vredni ogleda, a večine obiskovalcev sploh ne zanimajo.

4. Galapagoški otoki

Na 19 otokih, 600 milj oddaljenih od Ekvadorja, živi na kopnem in v vodi okoli 9.000 živalskih vrst, ki jih ne najdemo nikjer drugje na svetu.  Ker lahko preživijo samo v teh zelo specifičnih otoških pogojih, imajo vsakršne spremembe naravnega okolja velik vpliv. Zato ne čudi, da je Unesco Galapagos  že pred desetletjem uvrstil na seznam ogrožene svetovne dediščine. Zlasti je imel poguben vpliv trend, da so se obiskovalci, ki so si prej ogledovali otoke le s svojih plovil in na nobenem otoku, razen največjem, ni bilo nobene turistične infrastrukture, začeli množično izkrcavati tudi na kopno, kjer zdaj tudi lahko prenočijo. Zato sta se močno povečala število priseljencev na otoke in promet med otoki, s tem pa tudi vdor tujih invazivnih živalskih in rastlinskih vrst.

Legvan z Galapagosa/Foto Pixabay

Kako so ukrepale oblasti?

Po uvedbi statusa ogroženosti leta 2007 se je zaradi ukrepov ekvadorskih oblasti število obiskovalcev, ki so si prišli ogledat otoke s plovil, zmanjšalo, še vedno pa je naraščalo število »kopenskih« obiskovalcev. Zdaj je 97 odstotkov kopnega zavarovanega kot narodni park in mogoče je obiskati le točke, določene za obiskovalce, pri tem pa se morajo turisti strogo držati določenih omejitev in pravil obnašanja.

Naš nasvet

Galapagos obiščite le z ekološko ozaveščeno agencijo, ki zna pravilno uskladiti vaše želje in potrebe po zaščiti krhkega ekološkega ravnotežja na otokih.

5. Mallorca

Mallorca/Foto Pixabay

Trenutna letna kvota turistov na tem največjem balearskem otoku je 10 milijonov; še 2010 je bila »samo« šest milijonov. To pomeni, da v glavni sezoni, med majem in oktobrom,  na otoku pristane več kot tisoč letal dnevno. Tudi če pridete z ladjo, ni nič bolje. Lahko se zgodi, da v enem dnevu z velikih turističnih križark pride 17 tisoč obiskovalcev.

Že pred dvema letoma je lokalna organizacija Ciutat na letališču delila letake v katalonščini, angleščini in nemščini, v katerem je obiskovalce opozarjala, da je pritisk turističnih množic povzročil skrajno ekološko krizo na otoku in komercializacijo pokrajine, naravnega okolja in kulturne dediščine. Skupina Tot Inclos pa opozarja na dvig cen nepremičnin v starem delu Palme.

Kako ukrepajo oblasti?

S 100% povečanjem turistične takse na 4 evre dnevno naj bi dobili več sredstev, ki bi jih namenili za podporo tistim trajnostnim modelom, ki zagotavljajo, da imajo od turizma korist lokalne skupnosti. Na porast kratkotrajnih najemov na Airbnb in podobnih platformah pa so se odzvali s prepovedjo tovrstnih namestitev; dovoljene so le v hišah,  ki ne stojijo  ne javnem zemljišču, pa tudi ne na območju blizu letališča.

Naš nasvet

Če že morate, pojdite na Mallorco izven glavne sezone. In izogibajte se all-inclusive hotelov, poiščite lokalno namestitev ter jejte in kupujte pri lokalnih zasebnikih.

Se nadaljuje …