Kam na romanje?

Camino je med slovenskimi pohodniki pravi hit, tudi slovenska Jakobova pot ima vse več privržencev. Izbrali pa smo še nekaj drugih znanih romarskih pot po Evropi. Ene so alternativne poti do Santiaga de Compostela, druge so komajda znane in slabo označene, tretje pa zelo priročne in dosegljive tudi za Slovence. Po nekaterih poteh je mogoče tudi s kolesom ali celo s konjem!

1. Via Podiensis, Francija in Španija

Le Puy-en-Velay je začetna točka ene najstarejših romarskih poti iz Francijo v Santiago de Compostela, iz leta 950. Dragulj v kroni te maratonske 740 kilometrov dolge poti je romanska kapela Saint-Michel d’Aiguilhe – do vrha vulkanske skale, na kateri stoji, je 268 stopnic. Pot pelje tudi prek čudovitega mostu iz 14. stoletja, Pont Valentre, prek reke  Lot.

Saint-Michel d’Aiguilhe/Foto Pixabay

2. Camino Frances

Vse bolj priljubljena alternativna romarska pot v Santiago de Compostela se začne v jugozahodni Franciji, v kraju St-Jean-Pied-de-Port. Na poti je ruševina srednjeveškega gradu in cerkve Nuestra Senora de Manzano, nad pomembno romarsko vasjo  Castrojeriz. Dolžina poti je 780 kilometrov, precej romarjev pa prehodi do Santiaga samo zadnjih 111 kilometrov od mesta Sarria v Galiciji.

3. Via de la Plata

Pot se začne v Sevilli in gre proti severu. V Zamoru se mora romar odločiti: ali bo šel po Via de la Plata naprej proti severu, proti Astorgi, in se tam priključi Camino Frances in nadaljuje proti Santiagu, ali pa gre proti Santiagu naravnost, po tako imenovani galicijski varianti (Camino Sanbrés), ki gre v Santiago prek Ourenseja. Obe poti sta dolgi okoli 1000 kilometrov in jih je mogoče prehoditi v približno šestih tednih. V primerjavi s Camino Francés ima malo romarjev.

4. Po poti svetega Frančiška, Italija

Romarska pot Cammino di Assisi je posvečena svetemu Frančišku, deloma pa tudi tudi  svetemu Antonu. Poteka po poti, kjer sta hodila in delovala ta dva svetnika. Začne se v Dovadoli, nedaleč od Bologne v Severni Italiji in konča v Assisiju, kjer je deloval Sv. Frančišek. Uradno je pot odprta od leta 2011. Pot je dolga 320 kilometrov, torej za 12 ali 13 dni hoje, večinoma se hodi po hribih in gozdovih.

Pot poteh Frančišča Asiškega/Foto Wikipedia

Več na www.camminodiassisi.it

5. Ajvatovica, Bosna in Hercegovina

Pred več kot 500 leti  je vas Prusac pred sušo rešil verni musliman Ajvaz Dedo, ki je molil 40 dni, vse dokler se ni razpočila skala na bližnji gori. V spomin na ta dogodek se muslimani zberejo vsako leto 30. junija na ajvatovici, največjem islamskem romanju v Evropi. Po letu 1946 je bil prepovedan, leta 1990 so tradicijo znova obudili.

Tradicionalno verniki jahajo na konjih, lahko pa se gre tudi peš. Pot je dolga 120 kilometrov in gre iz Sarajeva v severozahodni smeri, skozi gozdove, in Bugojno, kjer je znamenita džamija Sultana Ahmeda iz 17. stoletja. Vas Prusac je oddaljena pet kilometrov od Donjega Vakufa.

Več na visitmycountry.net

 

Na poti./Foto visitmycountry.net

6. Pot Gyergyószék, Romunija

To je del poti Via Mariae in je dolga 100 kilometrov. Pelje skozi gozdove in mimo številnih vasi in cerkva. Začne se v Karpatih, v mestecu Praid,  ki je znano po pridobivanju soli, in konča pri Marijini kapelici v Șumuleu Ciucu. Posvečena je srednjeveškemu duhovniku Istvanu, ki se je zoperstavil vojski kralja Jánosa Zsigmonda in jo prepričal k umiku. Mariji v zahvalo je vsako leto za binkošti vodil romanje.

Več na 100km.mariaut.ro

Via Mariae/Foto Wikimedia

7. Romarska pot Dalsland, Švedska

To je le del nekoč dosti daljše poti, ki je bila priljubljena med srednjeveškimi romarji, ki so hodili od Västergötlanda na zahodu Švedske do  Nidarosa (zdaj Trondheim) na Norveškem k grobu svetega Olafa. Leta 1527 je reformatorski kralj Gustav prvi to romanje praktično prepovedal. V načrtu je obnova celotne poti, za zdaj pa je označenih samo sto kilometrov južnega dela, ki pelje skozi deželo gozdov in jezer od Vänersborga do  Edsleskoga.

Več na vastsverige.com

8. Via Coloniensis, Nemčija

Ta 254 kilometrov dolga pot pelje iz Kolna v Trier. Je severnoevropska veja »camina« do Santiaga de Compostela, velja pa tudi za ločeno romarsko destinacijo. Povezuje dve ključni nemški mesti v rimskih časih in poleg čudovite pokrajine spotoma ne manjka tudi kulturnozgodovinskih spomenikov.  Južno od Kolna gre gre mimo palače Augustusburg v Bruhlu, najboljšega primerka nemškega rokokoja zgodnjega 18. stoletja, v Prümu mimo benediktinske opatije, konča pa se v katedrali svetega Petra v Trierju, najstarejši cerkvi v Nemčiji.

Grad Augustusburg v Brühlu/Foto Wikipedia

9. Romarska pot Romedius, Avstrija in Italija

Ta zahtevna 180-kilomerska pot prek gora severne Tirolske se začne pri cerkvici Romedikirchl v vasi Thaur in gre do cerkve  San Romedio v Val di Nonu v Italiji. Romarji gredo po stopinjah svetega Romediusa, mladeniča, ki se je odpovedal udobnemu življenju in odšel meditirat v jamo. Legenda trdi, da je potoval na hrbtu medveda, ki je potem ko je ubil njegovega konja, postal krotek.

Več na tyrol.com

10. Via Francigena, Švica in Italija

Via Francigena sicer poteka vse od angleškega Canterburyja do Rima, toda večina romarjev začne svojo pot do večnega mesta iz švicarske Lozane ali s prelaza svetega Bernarda (na višini 2,469 metrov) na italijanski meji, kjer je nekoč tudi potekala glavna pot s severne v južno Evropo.

Več na viefrancigene.org

11. North Wales Pilgrim’s Way

»Camino« v Walesu je dolg 136 milj ali skoraj 219 kilometrov in vodi skozi gozdove in planine ter prek rek severnega Walesa, od opatije Flintshire’s Basingwerk do otoka Bardsey pri polotoku Llŷn. Otoček je bil romarski cilj, odkar je sveta Cadfan v šestem stoletju na njem ustanovila versko skupnost. Zdaj je tudi naravni rezervat, ki je odprt med marcem in oktobrom.

Več na pilgrims-way-north-wales.org

12. Walsingham, Norfolk, Velika Britanija

Nekoč je bil Walsingham eno najbolj obleganih romarskih središč v Evropi. Potem ko se je nekemu domačinu prikazala devica Marija in mu ukazala zgraditi kopijo hiše, v kateri je prišlo do njenega vnebovzetja, so leta 1061 zgradili Marijino kapelico. Njen kip so v času reformacije uničili, toda romanje v angleški Nazaret je spet postalo aktualno v začetku 20. stoletja. Pot, ki je dolga 125 milj (200 kilometrov), pelje iz Londona do opatije Waltham in nato v Newmarket, Brandon, Swaffham in samostan Castle Acre.

Več na walsinghamvillage.org

Ruševine samostana Walsingham/Foto Wikimedia

Povezane vsebine

10 hvalnic hoji

Revija Avantura je letos pospremila na pot med bralce dve novi knjigi o hoji, Triglavske poti Sama Ruglja in Apalaško pot Jakoba J. Kende. V…